Zgodovina Ljubljana Resorta

*Zgodovina Šterna*

 

Reka Sava ter stoletne poti in z njimi povezanimi mostovi čez reko Savo so od nekdaj narekovali ritem življenju na tem področju. To območje Slovenije je bilo vseskozi velikega strateškega pomena, saj so prav tu že davno v preteklosti nastajali različni prehodi in mostovi preko Save, ki so stoletja služili kot osrednja vojaška ali trgovska pot, ki je vodila na vzhod Evrope. Tako so na današnjem območju Ljubljane resorta našli kamnite nosilce rimskega mostu čez reko Savo, ki ga je podpiralo 27 kamnitih podpornikov in je bil 300m dolg in 8m širok. Ostanki so shranjeni v Ljubljanskem narodnem muzeju in Praškem tehničnem muzeju.

V času fevdalizma se je prav na področju Ljubljana Resorta, aprila leta 1515, zgodilo zborovanje z okoli 6000 kmeti, ki so zahtevali staro pravdo, kot nezadovoljstvo s povečanimi bremeni. Kmečki upor se je končal krvavo, saj ga je brutalno končala najemniška vojska. O dogodku priča tabla, ki se še danes nahaja na enem od objektov Ljubljana Resorta.

Pomemben del zgodovine tega območja predstavlja tudi Francoska navzočnost v času Ilirskih provinc (1809-1813). Ko so Francozi prodirali proti Dunaju, so želeli prečkati Ježiški most. Avstrijska vojska ga je (most je bil lesen) preprosto odkrila, tako da so ostali le stebri. Ob zasedbi je takrat v našo deželo Kranjsko in pred Ježiški most prišel Napoleon Bonaparte. V bojih je padla množica francoskih vojakov in ostala za vedno pokopana v grobovih v okolici. Francosko obdobje je bilo končano, nanj pa še vedno spominjajo imena hribov na črnuški strani reke (Tabor, Stražni hrib itd..).

Dne 7.1.1821 je tu čez ježiški most prišel sam ruski car Aleksander, ki je obiskal kongres svete alianse v Ljubljani in na katerega še danes spominja ježiška gostilna Pri Ruskem Carju.

V tem območju se je velikokrat zadrževal največji slovenski pesnik France Prešern, ki je prihajal na obisk k svojemu stricu Jožefu Prešernu, ki je bil celo desetletje župnik v ježiški fari. V tistih časih je tukaj že bilo znano in priljubljeno kopališče in naš največji pesnik se je  kdaj  pa kdaj prišel  kopat prav v naše kopališče.

V obdobju 2. svetovne vojne je prav ta del Save ločeval ozemlje, ki je s strani Ježice pripadalo Mussolinijevi Italiji, in Črnuški del, ki je na drugem delu Save pripadal Hitlerjevi Nemčiji. Ježiški most je tedaj predstavljal mejno kontrolno točko med Italijo in Nemčijo, na kar še danes spominjata nemški in italijanski bunker na bregovih reke Save. Zanimivo je, da je državna meja potekala prav čez območje Ljubljana Resorta. Kopališče  je bilo na italijanski strani,  avtokamp pa na nemški strani meje. Nemci so tod v kratkem času zgradili železnico in današnjo Nemško cesto, ki danes povezuje Ljubljana Resort z avtocesto in letališčem Jožeta Pučnika. 

 

Ob koncu 30-ih  let 20. stoletja je znani trgovec z vinom Štern (od tod še danes pri Šternu) tu postavil zidano stavbo, ki stoji še danes ter v kateri je obratovala gostilna. Kmalu za tem je Štern levo in desno od osrednje zgradbe postavil lesene kabine za garderobo in prhe. Manjkali pa niso niti konjušnica, v kateri so se odpočili tudi konji, shramba za kolesa ter čolnarna. Še danes napredne zamisli občudujemo na načrtih iz leta 1929 in 1931, na podlagi katerih so zrasle tedanje Šternove »Beneške Toplice«. In da naziv toplic ne bi bil kar tako, je Štern postavi kakih ducat bazenčkov z mivko, v katero so se kopalci zakopavali da so segreli kosti ter tako lajšali revmatične težave. 

 

Po vojni so kopališče nacionalizirali in v imenu javnega interesa predali v upravljanje Rekreacijskemu centru Ježica, ki ga je postopno obnavljal, težišče pa je bilo v gostinstvu. Leta 1965 je pravni naslednik RCJ, Gostinsko podjetje Ljubljana, uredilo Avtokamp Ježica (kamp, počitniške hišice, bungalove, letno in zimsko kopališče, ...).

            

Kopališče, ki je stalo na tem mestu je bilo priljubljeno med okoliškimi prebivalci in je predvsem čez poletje privabljalo polno ljudi. Nosilo je ime »pri Šternu« vse do leta 2005, ko so kopališče prenovili in nastalo je kopališče s hidromasažnimi bazeni, imenovano Laguna Mestna Plaža Ljubljana. Danes predstavlja eno najlepših kopališč v mestni občini Ljubljana, z videzom toplic in mirnim vzdušjem, obiskujejo pa ga tujci, obiskovalci hotela in kampa ter domači obiskovalci in družine, ki predvsem cenijo ogrevano vodo, prostorno zelenico pod krošnjami dreves in veliko brezplačno parkirišče.

 

vir slike 1 (levo): Wikipedia, https://sl.wikipedia.org/wiki/Je%C5%BEica#/media/Slika:Prvi_kampisti_v_Ljubljani_1964.jpg

vir slike 2(desno): Foto: Marjan Ciglič/hrani fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih